Preko celega življenja moramo biti pripravljeni na sprejemanje množice informacij in na razvijanje raznih spretnosti, posebej pomembno pa je to v zgodnjem otroštvu, ko je teh novosti največ. V nekem smislu je učenje enostavno – otroci se veliko naučijo že skozi igro, pri vsakdanjem spoznavanju sveta okoli sebe in v interakciji z drugimi. A po drugi strani je včasih zelo težko pridobiti tista znanja, ki niso tako enostavno dostopna. Abstraktni koncepti ali suhoparni podatki zahtevajo nekaj več pozornosti, tudi posebne tehnike pomnjenjain učenja. Poleg tega smo si ljudje v tem oziru zelo različni, učimo se na različne načine, kar moramo upoštevati.
Vloga čutov pri učenju
Zdi se, da se učimo z možgani, a v resnici pri tem močno pomagajo različni čuti. Običajno je treba vključiti več čutov, predvsem vid, sluh in dotik. Metoda VAK vključuje te tri čute, s katerimi si lahko pomagamo pri učenju. Z vidom sprejemamo veliko večino informacij iz sveta okoli sebe, na ta način se tudi največ naučimo. Nekaj lahko opazimo ali preberemo, lahko pa si vsebino tudi vizualiziramo v mislih – vse to vključuje vizualno učenje. Metoda VAK nadalje vključuje še slušno učenje, torej poslušanje vsebin, taktilno učenje pa zajema dotikanje, obračanje in podobno obdelavo predmetov, ki bi jih radi spoznali. Na te načine so čuti nepogrešljivi pri učenju – ne moremo pričakovati, da bodo vse opravili možgani sami, še posebej ne pri otroškem učenju. Ravno zato je metoda VAK del raznih delavnic za celosten razvoj otroških možganov. Poleg tega lahko na ta način vsak odkrije, kateri način učenja mu v največji meri odgovarja.
Tehnike pomnjenja so vključene v različna izobraževanja in delavnice, lahko pa se z njimi urimo tudi sami. Takšne in drugačne miselne uganke so lahko lepa popestritev prostega časa, seveda pa so na dolgi rok tudi koristne in ponujajo uporabne rezultate.