Saj veste, tisto življenje, ki te premetave sem in tja in ti pusti zelo malo prostora za ugovarjanje. Tisto ja.
Kot sem obljubila pred časom, vas malce obveščam, kaj se dogaja pri Nalinki.
Srečno sva se poslovila od Francije, ob kateri me je od vse začetka tako stiskalo pri srcu in mi je intuicija kričala, da je to absolutno napačna pot ter se podala v reševanje situacije. Ta Francija je prišla z neba in ko sva mislila, ali bolje rečeno, ko je Tine mislil, kako super bo, se je korak za korakom začelo komplicirati. Malo tu, malo tam, potem veliko tu in še več tam. Vse skupaj je prišlo tako daleč, da je obema začelo kričati, da to ni to. Ves čas sem Tinetu govorila, da se bova selila maja pa mi kar ni verjel. Že lani maja sem rekla, da se bomo čez eno leto selili. Zatrjeval mi je, da se seliva 15. februarja. No ja, ta je prišel in šel in okoliščine so se sumljivo spreminjale na slabše. Odločila sva se, da je Francija zgrešena odločitev.
Ampak, če sva rekla, da greva v svet, potem ne moreva ostati v Sloveniji. Ni res?
Začelo se je iskanje.
Očitno nama je bil svet res namenjen, ker se je vse zgodilo tako hitro, hkrati pa sem imela občutek, da so pretekla leta. Seprememba na spremembo in same potrditve. Super potrditve.
2 meseca kasneje in usklajujem pakiranje, pisanje, končevanje enega študija, začetek drugega, psa, Nalino in iskanje stanovanja. Tine se je že namestil v novi službi, jaz pa mu sledim naslednji mesec.
Če sem pred leti govorila, da se bova preselila v Nemčijo, a tega v resnici nisem jemala resno, je to danes resničnost. Drage moje, Nalinka se seli v Munchen. Vesela, naudušena, polna pričakovanja, taka kot je v svojem bistvu. Z menoj pogleduje po fakultetah in službah, se v mislih sprehaja po ulicah polnih zgodovine in išče nov domek.
Do naslednjič!
Pia
Danes sem se kepala z Lino. Ko sva od utrujenosti obe obležali v snegu, sva se odločili, da je čas za topel čaj in piškotke. A ker je bil Tine na toplem in je zamujal vso zabavo, se je Lina odločila, da mu prijazno prinese tri kepice snežnega sladoleda. No ja, kljub temu, da sva se obe prav fino zabavali pa sva se na koncu strinjali, da je že čas, da se zima poslovi in da iz zemlje pokukajo zvončki in trobentice.
Po tem, ko sem vam napisala, kako nastane nov izdelek je fer, da vam povem tudi, kakšen je bil rezultat testiranja. Kar malo sem bila nervozna, ko sem mladi mamici izročila mini škratka. Mamice so najboljši ocenjevalci, takoj za malimi bouhicami seveda. Ko je mamica naudušeno začela plesati po kuhinji s škratkom, mi je bilo jasno, da je škratek prestal prvi test, ko pa ga je mala med spanjem pri 2. mesecih stisnila k sebi pa še drugega. Juhu!
In nepričakovani tretji test … Pride domov velika sestrica, zagleda škratka, ga čisto potiho sune mali sestrici in reče, “moj”. Haha!!
Torej, škratki gredo v delo. Doma imam kar nekaj barv, grem v lov še za roza in upam, da bodo na voljo do nedelje zvečer.
Še dokaz …
Končno se počasi postavljam na noge in načrtujem naprej. Juhu! Počasi odgovarjam na vsa sporočila in se pripravljam, da bom zaključila naročila. Večina knjig je šla, stokrat hvala, igrače so pripravljene za razprodajo. Če koga zanima, kaj nama je ostalo od Čarobnega sveta, naj mi prosim piše na info@nalina.si Vsem vam bom odgovorila jutri.
Med tem pa vam pokažem malo zakulisja. Vedno, ko gledam umetnike in ustvarjalce, mi je tako všeč, ko pokažejo, kako in kje delajo. Ker se pripravljam na selitev, tako poslovno kot osebno, sem se odločila, da si moram narediti čim več zaloge, še preden pridem na cilj. Punčk nimam več, škratkov ni več, ostalo je še nekaj vil, tako da moram veselo na delo.
Če sem čisto iskrena, punčk ne morem vedno delat. Za vsako porabim toliko časa in energije, da moram biti posebej dobre volje, če se želim kvalitetno lotiti izdelave. Drugo krajše delo ni tako delikatno. A takih izdelkov nimam veliko. Vile še imam, dobro, škratke lahko delam, a manjka mi še nekaj. V dveh tednih, kar sem ležala, sem veliko razmišljala o tem, kaj še želim ponuditi in tako bo v Nalini kmalu več pribivalcev.
Za vse, ki ste taki kot jaz, torej bolj radovedne sorte, takole izgleda načrtovanje novega izdelka.
Vse se začne z idejo. Tokrat sem želela nekaj za dojnčke in malčke od 0 do 1. leta. Nekaj, kar bi bilo dovolj majhno za njihove mini rokice, kar bi imelo vozelj, ki ga lahko grizejo, kar je super mehko in nima veliko podrobnosti.
Začela sem s skico, ki se je razvila v kroj in prototipek. Jutri gre na A-test k simpatični dojenčici, potem pa v izdelavo za prodajo. Kako se vam zdi?
Koliko časa mi vzame izdelava prototipka je zelo odvisno. Punčke sem delala kar 5 let, preden sem razvila točno tak kroj, kot sem ga želela; vila je vsaka drugačna, škratke pa sem delala nekaj dni, tako kot tega.
Kakšen pa je vaš ustvarjalni proces?
